RazigrANA nekje med sončnim vzhodom in zahodom :
“Bagan sprva name ni naredil ne vem kakšnega vtisa. Saj mi je bilo všeč, predvsem vožnja s kolesi po poljih, posejanih s templji, sicer pa nič posebnega. Templjev je ogromno in z glavne ceste samo zaviješ na stransko pot, ki te vodi do pvega templja, pa nato do drugega in tako naprej. Od 4400 templjev jih je ostala polovica in človek bi jih lahko raziskoval dan za dnem (če se seveda ne bi naveličal).Če jih raziskuješ sam, ti kmalu vsi postanejo isti, saj v bistvu niti ne veš niti kaj gledaš. Prvi dan sva popoldan tako malo kolesarila naokrog, drugi dan pa sva v planu imela isto stvar, ampak hitro naletela na enega lokalca, ki bi z nama rad ‘malo prakticiral angleščino’. Tako pristopijo do tebe lokalni vodiči brez licenc, ki pa so zgodovinsko zelo podkovani in razložijo ti svašta o templjih, kasneje pa nato pričakujejo plačilo. Najin ‘kolega’ je bil Mao Pa, 22letni mladenič, bojda študent zgodovine. Skupaj smo raziskovali templje in ogromno nama je razložil o budizmu in o mjanmarski zgodovini.” VEČ
