DEŠ – društvo ekstremnih športov

Najprej ga samo ogleduješ. Prideš poleti in opazuješ, kje je bolj nemiren, kje se jezi in besno preliva. Potem, ko postanejo dnevi bolj mrzli, ko temperatura pada, greš spet k tja. S sabo vzameš žlebe, z njimi tiste prelivajoče tolmune, prepolne žuborenja, razpelješ, da postane voda mila in široka.

Potem počakaš, da zmrzne in če si prej vse pravilno naredil, je slap pripravljen. Vzameš ledna orodja, toplo obleko, vroč čaj in prost dan. Ura ali dve je premalo, da se je naužiješ.

Natančnih, odločnih gibov, s katerimi plezalci napredujejo po ledu, gospa Slap ne zameri, čeprav pikajo. Ne mara pa besnih nepovezanih udarjanj, ker je v bistvu krhka. Za plezanje po njenih najlepših delih, svečah, je potreben občutek. Dobri plezalci ga imajo.

Posebna zgodba pa se s to žensko zgodi ponoči. Plezalci pripeljejo reflektor, pod katerim zažari kot biser in plezanje postane čarobno. Noč ima svojo moč.

Minilo bo celo leto preden bo spet pripravljena na plezalce. Verjetno so bili letos z njo zelo prijazni, saj je bila njihova cele tri tedne zapored.

A včasih se katera celih 19 let ne pusti.

Kot tista muhasta Soška, Boka.

za DEŠ: Helena

[Show as slideshow]

V branje vam ponujamo tudi

1. Granitna Korzika – Kaj imata skupnega plezalni vodniček in ženska? Po hudih pritiskih s strani vodstva DEŠ-a je končno pršlo...
2. Plezanje slapov Maltatal V poštni nabiralnik smo prejeli krasno poročilce, kako je ledene...

This entry was posted on Wednesday, February 22nd, 2012 at 06:54 and is filed under Splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.