DWS odvisneži
Wednesday 7. September, 2011 ob 05:09 uri - objavil Lupen
Letošnja sezona DWSja oziroma prostega plezanja nad vodo se je malce zamaknila. Glavni krivec za to je bilo vreme, ki nam ni dopuščalo pravih razmer. Sezona se je tako letos začela šele julija, v lanskem letu pa že konec maja. Vseeno nismo obupali in čakali na pravi trenutek in smo ga dočakali Odprtje DES sezone 2011. Minili so tedni, dnevi in klapa je bila letos še posebej zainteresirana oziroma navdušena za to vrsto plezanja. V Istri je bilo med poletjem letos videti lepo število plezalcev in prav veselilo nas je, saj smo za to delno krivi tudi mi.
Julija je bil kar se tiče obiskov najbolj primeren mesec. Takrat smo beležili kar nekaj obiskov. V mesecu avgustu pa se je zgodba obrnila in od takrat vam dolgujemo še eno neobjavljeno poročilo. Kličem in resnično me je zanimalo, kdo bi si želel iti malo na morje poplezavati. Prekličem pol imenika in poslušam razne izgovore. Raje jih ne bi podrobneje opisoval, da se slučajno ne bo kdo izmed bralcev prepoznal. Vseeno mi uspe dobiti dva korenjaka in odhitimo do Zlatnih sten. Zanimalo me je predvsem, kakšne so letošnje razmere tam i nče stena še stoji. Dostop do sten brez uporabe čolna enostavno ne gre. Na pomoč nam je priskočilo podjetje Seaeagle, kateremu se lepo zahvaljujem. Moram priznati, da je odlično prestal naš preizkus in na koncu se nam je kar malo kolcalo, ko smo ga morali vrniti. Ob prvem prihodu smo ugotovili, da je stena še kar ista, z razliko, da je se naselilo kar nekaj novih galebov. Vseeno smo pazili, da jih ne motimo in pričeli s plezanje. Moram priznati, da smo vsi trije resnično uživali in plezali vse do višine 15 metrov. Najbolj pogumen pa še kakšen meter višje.
Ni minilo dva tedna po zgoraj opisanem dogodku in spet sem imel blazno željo po plezanju. Enostavno moramo iti in to kar za cel vikend. Idejo sem predstavil ekipi in bil resnično presenečen nad odzivom. Tokrat je bila za akcijo, kar osemčlanska ekipa. Uh to bo noro sem mislil in že odšteval dneve. Sobota je bila kar naenkrat tukaj in odšli smo. Naš prvi sobotni cilj so bile Zlatne stene. Presenečeni nad pol prazno plažo, resnično čisto vodo ter s prečudovitim ambijentom okoli. Pričnemo s plezanjem, drugi s plavanjem in ne morem verjeti, da je voda še toplejša kot v mesecu avgustu. Vsi navdušeni in v poznejši uri nekoliko lačni, odidemo proti kampu Stoja, kjer bomo preživeli noč. Ni kaj popoldne je šlo resnično hitro mimo. Sam sem bil kar malce sestradan in sem prav z veseljem čakal dobrote našega Davida. Že med potjo je govoril o njegovih specialitetah na žaru. Mislil sem si, tipo se heca in sigurno nima kuhalnika s seboj. David kot vedno preseneti in v kampu začne s peko. Dišalo je tako, da so še sosede z dolgimi vratovi gledale, kaj bomo imeli. David se je resnično izkazal, pripravil odlično hrano in njegova boljša polovica je lahko resnično ponosna, da ima takšnega vsestranskega mojstra. Ob jedi je sledilo druženje in zabava pozno v noč. Pomerili smo se v biljardu. Tam se je najbolje izkazala Idrijska naveza, ki je dokazala, da je med študijem bolj igrala biljard, kot da bi študirala.
Fantje smo kasneje zagledali še boksarsko vrečo in seveda smo morali pomeriti svoje moči. Po vsem tem, kako močno smo boksali, so lahko v kampu zadovoljni, da ima ta še vedno enako obliko.
Čas za spanje in moram priznati, da sam zelo težko zaspim. Ja vem sem razvajen, vendar pa ima to vseeno eno prednost. Lahko vam zaupam, kdo izmed osemčlanske ekipe najbolj smrči. Ma ne, ne bom nesramen in bom to obdržal zase. Zjutraj se prvi zbudi naš kuhar David, ki pa tokrat prepusti delo Žigi. Bolj kot ne je Žiga želel kuhati, saj je bil zelo zelo lačen in se je tako lahko med kuho že najedel. : ) Počasi ostane še preostali del ekipe in že kujemo načrte. Odločitev pade, pospravimo šotore in odidemo proti Kamenjaku. Obetal se nam je še en zabaven dan in na koncu je bilo res tako. Plezali smo nove linije, vadili skoke in preprosto uživali.
Poletje je po mojem mnenju letos resnično hitro minilo. Veliko obiskov DWSja z naše strani letos ni bilo, če ga primerjam z lansko sezono. Glavni krivec za to so bile dolge kolone proti Hrvaški obali ali visoke temperature. Vseeno smo zabeležili kar nekaj obiskov in to delili z vami. Za omenjena poročila je skrbela naša riba s pravim imenom Žiga. Vzdevek je pridobil z izjemno norim početjem. Več norosti Preplavaj bohinjsko jezero. Poleg njega je za odštekane fotografije poskrbel mojster fotografije Tončič. Veliko časa je preživel na vrveh, da je lahko zabeležil dogajanje. Seveda ne gre pozabiti še na preostalo ekipo, ki je bila letos resnično zabavna ter glasna.
Vseeno pa našega potovanja za letos še ni konec. Mesec september bo odličen za plezanje in upam da se srečamo. Mogoče pa nam uspe podreti lanski rekord. Lani smo namreč sezono zaključili v prvem tednu meseca oktobra.
Za DEŠ: Sandi, foto David T.
V branje vam ponujamo tudi
- Štirje »secret spots« DWS v Istri Po dolgem času pregovarjanja in pošiljanja prošenj hrvaškim oblastem, ali...
- Weekend Kot je bilo napovedano v novi rubriki KAM GREMO? Sva...