DEŠ – društvo ekstremnih športov

Po dolgem času pregovarjanja in pošiljanja prošenj hrvaškim oblastem, ali smemo objaviti skrite, do sedaj neznane kotičke DWS, smo od njih le dobili zeleno luč. To je bila za nas spodbudna novica in vsekakor kaže na boljše sosedske odnose in ob enem je to tudi razlog, zakaj se je toliko časa čakalo na razkritje lokacij.
Istra je od glavne prestolnice Slovenije oddaljena približno 100km. Glede na to, da imamo super moderne avtoceste, ki jih v poletnih časih radi popravljamo je potrebno približno uro vožnje, da pridemo do slovenske Istre, natančno do mesta Koper. Na žalost pa pri nas nimamo primerne DWS lokacije, pa čeprav imamo kar 43km obale. Tako se je potrebno odločiti, ali bi raje zavili proti Italiji, ali h našim južnim sosedom. Izbira za nas ni bila težka, saj nam je Istra bolj domača in posledično bolj poznana.

Prvo najbližje Hrvaško DWS plezališče z naše strani se nahaja v Limskem kanalu. Pot do tja je sila preprosta posebej če imaš vodniček od omenjenega plezališča. Potrebno je poiskati sektor Horskop, ki se nahaja ob kanalu. Avto parkiraš na velikem parkirnem prostoru, tam kjer je razgledna točka ter kjer ima gospa pult za prodajo raznih stvari(med drugim prodaja tudi pivo). Seveda gospa ni vesela, da parkiraš tam, zato je potrebno avto premakniti malo bolj stran(po zadnjih podatkih sem dobil informacijo, da radi vlamljajo v avtomobile, zato bodite malo bolj pazljivi). Pod do tja je ozka skozi grmovje in imaš na vsake toliko časa občutek, da hodiš skozi pragozd. Opozoril bi tudi na kače, saj smo že opazili kakšen lep primerek, saj je prostor za njih fantastičen(še vseeno pa jih ni toliko kot v Dvigradu). Po dobrih 10 minutah prideš do plezališča in tako potrebuješ še dodatnih 5 min da se spustiš do vode. Spodaj zagledaš gojišče školjk in levo cca. 100m od gojišča so skale. Na daleč izgleda zadeva zanimiva, a ko prideš blizu vidiš, da je bolj za silo. Voda je namreč zelo plitva in kaj drugega kot prečke ne moreš plezat, pa še te niso dolge.
Plezališče sem omenil, ker je Limski kanal zelo atraktiven za ogled. Voda je čista, tok je miren, ljudi praktično ni in mimo se na vsake toliko časa vozijo samo turistične ladje, saj imajo samo slednje dovoljenje za plovbo in če ne drugega se lahko v miru spočiješ. Plezališče, ampak ne v smislu DWS toplo priporočam, samo ne v poletnem času, saj sta oba sektorja Horoskop in Krugi obrnjena na sončno stran.

Ljudje smo po naravi malo bolj izbirčni in kaj hitro se naveličamo prečk v Limskem kanalu in že poskušamo najti kaj boljšega, predvsem pa višjega. In natanko to dobimo v enem izmed večjih mest v Istri in sicer v Rovinju. Plezališče na »štrik« je tam zelo poznano, saj prevladujejo lažje smeri in plezališče je v poletnem času v dopoldanskih urah v senci, tako da ni dneva, da tam ne bi srečali plezalce. Ne daleč stran od plezališča se nahaja manjši del skale, ki je primeren za DWS. Višina je nekje okoli 10 metrov, vendar je dostop možen samo s pomočjo čolna. Plezali tam nismo, saj je bila voda zelo umazana, plavali so leseni hlodi in bilo je res veliko trave. Zadeva je izgledala kar zanimiva, vendar vseeno premajhna za kakšen resen DWS spot. Smeri bi bilo le nekaj, verjetno jih ne bi mogel prešteti tudi na eni roki.

Že skoraj smo obupali in se s čolnom podali še naprej proti jugu Istre in prišli mimo bivših Titovih Brionov in zagledali ogromne skale na njih pa zapuščene vojaške bunkerje. Pogled na navigacijo je pokazal da smo prišli do Zlatnih sten. V tistem trenutku bi lahko rekel da smo prišli v raj in že komaj čakali, da se podamo na stene. Začetek ni bil ravno obetaven, saj je prvi del skal iz smeri Brioni-Pula pokazal, da je voda zelo plitva. Voda je namreč globoka od 3-4 metre, kar je za višino, ki je tam, bistveno premalo. Podali smo se še nekaj metrov naprej v smer kampa Stoja in naleteli na ogromno luknjo z res prekrasnim previsom in višino 20 metrov.

Voda je v tem delu zelo globoka in dna ne vidiš. Po naši oceni je voda globoka okoli 14 metrov, tako da je možno plezati do najvišje točke(20m). Mi smo odšli do višine 15 metrov in ne višje, kajti pogled na vodo je strašen, padec pa, kot da bi padel na beton. Ob nepravilnem padcu si ne predstavljam, kakšne so lahko posledice. Tok je zelo močan in te rado nese v skale, voda čista, kompaktna skala, prostora pa kar nekaj za sedet. Smeri bo tam lahko nastalo resnično veliko od lažjih petk pa vse tam za najbolj zahtevne plezalce po mojem mnenju do 8a. Vseeno pa ni vse tako lepo kot se sliši, kajti del stene je malo umazan od golobov, ki se tam radi zadržujejo .
Zlatne stene pa se s tem še ne končajo. Blizu te luknje se nahaja še ena manjša. Dostop do nje je sila preprost in sicer po pešpoti in ni potreben čoln.

Skala je vedno malo mokra in spolzka. Na vsake toliko smo videli magnezij, kar pomeni, da je destinacija že kar poznana tudi drugim plezalcem. Voda tam je prav tako zelo globoka in če iz najvišje višine skačejo mimoidoči, ne bo problema tudi za nas (višina 11-12metrov). Na trenutke je tam lahko nekaj trave, tok je miren in ljudi res ni veliko. Smeri so več ali manj težje in izziv malo bolj izkušenim plezalcem. Vmes pa najdemo tudi kakšen kapnik in zanimive oblike skale. Skratka dobra skala za resen trening.

Že vsi čisto naviti smo se odpravili na najbolj južno in najbolj oddaljeno točko Istre in sicer Rt Kamenjak. Ta je nam plezalcem že zelo poznan po skalnih plažah, čistem morju, malo bolj razgibanem terenu, predvsem mislim na makadamsko cesto, in seveda po DWSju. O njem je bilo že veliko govora in na spletu je možno zaslediti tudi vodniček z ocenami in linijami. Te se gibljejo od petk, pa vse tam do močnih sedmic. Prva zanimiva luknja je oddaljena nekaj minut hoje od Safari bara.

Zelo zanimiva in atraktivna je prečka. To lahko plezamo na različne načine, zato se ocene nekoliko razlikujejo. Pod luknjo se nahajajo še nekateri projekti in sicer so bolj zahtevni. Zelo priporočam začetnikom DWSja, saj neke velike višine ni in padci niso problem.
Če se sprehodimo še nekaj 100 metrov naprej, naletimo še na več skal in sicer pridemo do smeri, ki so višje okoli 10-12 metrov. Levi del skale je malo krušljiv, desna polovica pa je kompaktna. Smeri so ocenjene od 5a pa do 6b. Možno je plezati tudi daljšo prečko, ki pa jo ne bi ocenil več kot 6a.

Toliko zaenkrat z moje strani. Sigurno sem še kaj pozabil in če slučajno kdo izmed vas bralcev pozna še kakšno secret lokacijo v Istri in ima željo deliti to z nami, se priporočamo. Pravkar pa sem izvedel, da se je odkrilo še nekaj, kar so fantje poimenovali raj in že komaj čakam novice ter slike. Ko izvem kaj več in ko dobim dovoljenje s strani oblastim, vam sporočim.

Za DEŠ: Sandi

Foto: D. Tončič

V branje vam ponujamo tudi

1. DWS odvisneži Letošnja sezona DWSja oziroma prostega plezanja nad vodo se je...
2. Uvod letošnje sezone DWS na rtu Kamanjak Dolgo časa smo čakali na ta trenutek in se že...
3. Weekend Kot je bilo napovedano v novi rubriki KAM GREMO? Sva...

This entry was posted on Monday, August 23rd, 2010 at 05:00 and is filed under Splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.