DEŠ – društvo ekstremnih športov

Vzameš dopust, se odpraviš zgodaj zjutraj na morje, napihneš kajak za dve osebi in greš.

Nič kaj elegantno nisva s Petrom izgledala, na drsečem pomolu ob najinem pričetku veslaškega dne. No kljub zdrsu in lovljenju, se nama je uspelo skobacat v kajak. Prvih par minut mine v iskanju najbolj udobne pozicije za rit, vesla pa se kar sama ulijejo z dlanjo.

Pričela sva v Žusterni. Morje je bilo mirno, bolj podobno olju. Veslanje pa res užitek. “Motorje” sva v kajak razporedila na naslednji način. 30 konj spredaj in 52 konj zadaj. Če je deloval samo sprednji “motor” bi lahko zaradi krožne vožnje dobila vrtoglavico. Zadnjih 52 konj pa je poleg neprestanega delovanja skrbelo še za smer.

Obala s čolna, katerega poganjajo tvoje roke, je veliko lepša in veliko daljšaaaaa. Izola, Beli križ, Piran,… in 30 konj upeha. Roke niso delale več, telo čisto izpraznjeno. 5min veslanja nato ?min počitka. 52 konj pa zadaj brez premora poganja in poganja. Načrtujeva postanek pri Hotelu Bernardin, ga prestaviva na naslednji hotel z manjšo marino na koncu pa kar nadaljujeva v daljavi zastavljeno točko, pričetek solin. Seveda sem moral vmes nekaj pojesti, kajti da se bom “švercal”; to pa ne! Banana in čokoladni brioš sta padla na plodna tla. Tako da sva brez postanka priveslala skoraj do konca enega izmed kanalov (po zemljevidu sodeč najdaljšega). Se obrnila in po 24km veslanja ustavila takoj za pričetkom solin. Par minut pavze, izpraznenje rezervoarjev in odpočitev oči je prav pasalo. Hitri pogled na GPS napravo je bil razveseljujoč (bo 40km) in strah vzbujajoč (še 16km).

Odrineva, sonce spet za nama, kar pomeni veter v hrbet. Morje je bilo dokaj mirno. Linija poti nazaj je bila bližja obali. Naj še enkrat povem. Slovenska obala je s čolna na človeški pogon po 30km lepa in še daljšaaaaaa. Razdalje med vmesnimi orientacijski točkami so bile daleč in pogled ni prav nič varal. Vendar do cilja je potrebno priti. V čolnu ne moraš kar izstopiti in rečti, dovolj imam, ne morem več in to je čar, ki me žene naprej. Tekmujem sam s sabo, s svojimi misli ter seveda z neustavljivim 52 konjskim motorjem zadaj

Končno pred nama Žusterna. Da zaokroživa najino veslanje na 40km, narediva še finalni krog, katerega bi naredil, pa če bi z ušesi veslal. Po skoraj 7h urah veslanja, sedenja, mi jehoja na pomolu povzročala nemalo težav. Potreboval sem par minut, da se navadim trdnih tal.

Četrtek 12. avgust 2010, veslanje, 40km, 6:45min.

Izredno doživetje, vredno ponovitve in kovanja novih veslaških “podvigov”. Peter res sem užival , čeprav ta zapis zaradi izmučenih rok komaj pišem.

V branje vam ponujamo tudi

1. Od Savudrije do Zakintosa Nič posebnega, če za omenjeno pot uporabimo katerega izmed udobnih...
2. Ponedeljkovo veslanje Ponedeljki. Se vleče kot ponedeljek in še marsikaj lahko slišimo...
3. Mladi upi na ARCO ROCK JUNIOR 2010 in slovensko zmagoslavje Prek 500 mladih plezalcev med 5 in 13 letom starosti...

This entry was posted on Tuesday, August 17th, 2010 at 04:00 and is filed under Aktivnosti, Potepanja. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.