DEŠ – društvo ekstremnih športov

V petek popoldne se nas je osmerica fantov, željnih plezanja po granitnih balvanih zbrala v Šempetru. Vzdušje je bilo na višku in vsi polni pričakovanj, smo že komaj čakali, da krenemo proti Švici. Izmenjali smo še nekaj besed, naložili prtljago in krenili. Pot je bila kljub velikem številu kilometrov kratka, saj z dobro primorsko družbo enostavno pozabiš na čas. Ura je bila že skoraj polnoč in s pomočjo navigacij iz Slovenije (hvala predsednik) in z mojo bjondo (Garmin) smo le našli našo lokacijo in tako prispeli v čudežno deželo posejano z balvani.

V tistem času je bil kamp že lepo poln in ni bilo kaj veliko prostora za postavitev šotora, zato se je večina odločila za spanje na prostem. Sam kamp je zelo poceni, cena znaša 3,5€ na noč. Podlaga je zelo mehka ter obdana z lubjem in ravna. Urejena so tudi stranišča ter voda, ki naj ne bi bila pitna, vendar smo jo mi pili in na srečo odnesli brez posledic. Tako ni razloga, da bi plezalci kampirali na črno, kajti Švicarji tovrstnega kampiranja ne marajo, prepovedujejo. Zato so problem divjega kampiranja rešili s cenovno ugodnim kampiranjem. Želel bi si, da bi se tega vsi držali, zato da ne bi bilo večjih problemov z oblastmi in ob takem primeru mora posredovati oskrbnik kampa.

Sobota: Jutro je bilo zelo »frišno«, kajti jutranja temperatura je bila okoli tri stopinje in Luka je poskrbel da smo vstali že na vse zgodaj in se odpravili proti balvanom. Šele takrat se je dobro videlo kam smo dejansko prišli, saj smo pokrajino prvič zagledali, ko je bil dan. Oklica je resnično prečudovita in tipično Švicarska. Daleč okoli se vidijo visoki hribi s snegom, malo nižje rastje in samo zelenje spodaj v dolini pa teče voda, ki te spominja na našo Sočo.
Naš pogled je bil usmerjen čez vodo, kjer se nahajajo balvani. Čez most smo prečkali vodo in prišli do prvih problemov in se za ogrevanje lotili balvana z oceno 6b+. Sam sem se malo zamislil in si mislil, klapa je pa prav hard in Janez je brez težav prvi opravil z balvanom. Počasi so sledili še preostali in največji softiči kot sem jaz smo se pritoževali nad hladnim vremenom in upali na toplejši popoldan. Počasi smo začeli iskati naslednje probleme in jih premagovali. Balavanov kar ni zmanjkalo in ustavljali smo se na skoraj vsakem, ki smo ga zagledali. Ekipa je bila polna motivacije in nekateri se kar niso ustavili in plezali ter velikokrat poskušali v balvanskih problemih. Ura se je bližala popoldnevu in dovolj smo imeli ogrevanja in prešli na skoke, ki so terjali nekaj davka in prišlo je do prvih manjših poškodb in sicer rame ter komolca, tako da nekateri žal nismo mogli nadaljevati plezanja.  Večer je bil sila zabaven, saj je naš kuhar Mili poskrbel za odlične palačinke narejene z vsem mogočim in sicer pivom, vinom, čokoladnim mlekom, sirom… Tako da  so dišale vse okoli, da se jih niso branili tudi naši sosedi Avstrijci.

Nedelja je postregla še z enim svežim jutrom in dobrimi plezalnimi rezultati ekipe. Časa ni bilo na pretek, kajti zmenili smo se, da na pot krenemo okoli popoldneva, zato je bilo potrebno jutro izkoristiti maksimalno. Zaključeni so bili nekateri projekti od prejšnjega dne in osvojeni nekateri novi, tako da smo z zelo dobrimi občutki zapustili Magic Wood.

Ob priložnosti bi se zahvalil predsedniku, ki je odstopil svoj avto in da smo vanj spravili kar pet crashpadov in fantastični ekipi: Janez, Luka, Matija, Miha, Mili, Žiga in Matej. Slava vam in upam da kmalu ponovimo!

Za DEŠ: Sandi

[Show as slideshow]

◄12

V branje vam ponujamo tudi

1. Magic Wood – priprave Glede na uvrstitve Katje Vidmar na tekmi za svetovni pokal...
2. Magic Wood – 1. Deževje nam kar ni dovolilo v Švico. Prva sončna napoved...
3. Ko je vroče – MAGIC WOOD Bolderaši se že po defaultu selijo “višje”...
4. Na Tomačevem je bilo fajn V sredo se je na Tomačevem odvila prva boulder tekma...
5. Dešovci glasno navijali na nedeljskem finalu Rock Mastra v Arcu Kot smo že poročali na DEŠ strani, se je prejšnji...

This entry was posted on Tuesday, August 3rd, 2010 at 05:00 and is filed under Potepanja. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.