DEŠ – društvo ekstremnih športov

Kot smo že poročali na DEŠ strani, se je prejšnji teden v Arcu odvijal Master na katerem so bila prijavljena prav vsa zveneča imena tekmovalcev iz celega sveta. O tem priča tudi to, da je po dolgem času prišel tudi Sharma, vendar ga v finalih ni bilo. Celotno tekmovanje in potek dogajanja si je bilo mogoče ogledati tudi prek spleta, vendar so imeli organizatorji kar precej težav in  vsake toliko slike prenosa ni bilo. Tako smo imeli nekateri dovolj in se tako odločili, da odidemo na nedeljski finale spodbujati dva naša predstavnika, ki sta se uvrstila v finale in sicer Klemna Bečana in Mino Markovič.

Iz Ljubljane do Arca je bila pot dolga, finale pa že ob 10:00 zjutraj, zato smo že zelo zgodaj krenili na pot. Zame kot športnega plezalca je bila rana ura nepredstavljiva, vendar priznam, da sem vstal z veseljem, kajti slutil sem kaj nas bo čakalo tisti dan.

Ob dobri družbi Žige in Jerneje je pot minila zelo hitro in vmes smo zaradi produktivne debate skoraj zgrešili izvoz za Arco. Tukaj se je izkazal Žiga, ki je celo pot odlično navigiral, da smo še pravočasno prišli. Takoj na parkirišču smo srečali našo mladinsko reprezentanco, ki je prišla iz priprav, ki so jih imeli v Franciji navijati za naša dva tekmovalca. Vseeno sem si želel, da bi bili med tekmo malce bolj glasni in bolj odločno vzpodbujali, vendar pa so kljub temu pokazali nekaj, kar sem pri članih pogrešal in sicer kolektivni duh.

Skoraj smo že prispeli do prizorišča in na rolerjih smo zagledali Natalijo Gros. Za hipec smo jo ustavili in izmenjali nekaj besed. Kljub temu da se ji ni uspelo uvrsti v finale je bila dobre volje in razlog za neuspeh pripisala preveliki želji po dobri uvrstitvi oziroma prevelikemu pričakovanju.

Malo pred deseto nam je vseeno uspelo priti do želenega cilja in že smo uzrli balvansko prizorišče na katerem se je odvijal nedeljski finale. Bilo je že kar vroče, zato smo si izborili nekaj sence, ki jo je bilo še na razpolago. Prvi so začeli fantje. V finale jih je prišlo šest in  imeli so štiri zanimive uganke ter na razpolago štiri minute časa za posamezen balvan. Balvani so bili zelo težki in trije izmed njih zelo atraktivni za nas gledalce.

V finalu je bil tudi naš predstavnik Klemen Bečan, ki je nastopal kot drugi, saj je v polfinalu zasedel peto mesto. Na žalost je to mesto izgubil in na koncu osvojil šesto mesto. Vseeno je dobro nastopal v finalu in kot je bilo moč videti je zelo močan tekmovalec, kar je potrdila tudi komentatorka tekmovanja. Po mojem mnenju ga je vseeno izdalo kot Natalijo preveliko pričakovanje. Že v samem startu se je zelo hitro lotil balvana in velikokrat poskušal, a vedno mu je malo zmanjkalo do vrha. Tekmovalci pred njim so si vseeno vzeli več časa med poskusi in delovali veliko bolj sproščeno in tako lažje premagovali probleme.

Sledilo je tekmovanje žensk in Mina Markovič je veselo pritekla na oder in dobil sem upanje, da nas bo pozitivno presenetila. Način tekmovanja je bil pri ženskah enak, kot pri moških in prav tako kot Klemen je bila Mina peta v polfinalu in nastop začela kot druga. Pri prvem problemu so imele ženske skok na dva majhna oprimka in Mini nikakor ni uspelo zdržati. Prav tako je že na začetku drugega problema imela nekaj težav in tudi tokrat ni prišla do bonusa in ko je zapuščala oder pri drugem problemu se je videlo, da s svojim trenutnim nastopom ni zadovoljna, kar je pomenilo da bo zelo težko še kaj naredila pri naslednjih dveh balvanih. Moja takratna teorija se je izkazala za pravilno in Mina je tako zasedla zadnje šesto mesto v finalu.

V Arcu je tekmovanje potekalo naprej in sledilo je tekmovanje v težavno hitrostnem plezanju. Tekmovali so tekmovalci, ki so v soboto v težavnosti prišli v finale, tako da smo tudi tokrat imeli predstavnika in sicer je v ženski kategoriji je nastopala Mina Markovič.

Tekmovanje poteka tako, da imata oba tekmovalce enako težko smer z enakimi oprimki in naklonom in tekmujeta hkrati. Tekmovalo je osem tekmovalcev in šlo je na izpadanje. Tisti ki je prišel prej do vrha se je uvrstil v naslednji krog. Dobro, hitro plezanje so prikazali fantje posebej pa zmagovalec Adam Ondra. Punce so se prav tako dobro borile, žal pa je že v prvem delu izpadala naša tekmovalka Mina. Borila se je do konca, vendar se je poznala utrujenost od trodnevnega tekmovanja.

Z organizacijo in samo tekmo smo bili vsi trije zelo zadovoljni in ni nam bilo žal, da smo prevozili tako veliko razdaljo v enem dnevu samo za to, da smo si ogledali finale. Vzdušje na tekmi, druženje in vse skupaj je nekaj kar v Sloveniji ni moč doživeti.

Tako kot domačini in tabla v centru Arca tudi mi odštevamo dneve do naslednjega tekmovanja, ki bo točno čez eno leto, vendar takrat ne bo Master, ampak kar svetovno prvenstvo. Upam, da bo vreme malo bolj prizanesljivo do tekmovalcev in ne bo 31 stopinj, kot je bilo sedaj.

Za DEŠ: Sandi

V branje vam ponujamo tudi

1. Rock Master 2010 V Arcu se dogaja. Kot smo že, v eni izmed...
2. vikend v Arcu, Valle di Daone in DEŠ v ZDA Marko, Rok in Matic Obid, so se v tem tednu,...
3. Dež in DEŠovci v Ertu! Med tem, ko vsi nestrpno pričakujemo rezultate in prispevek s...
4. Dešovci po Kranjski Gori tretji v skupnem seštevku Za nami je še en dirkaški vikend, ki smo ga...
5. DEŠOVCI v Buzetu – 4. DH tekma 2010 Ta vikend smo pohajali po hrvaškem, ampak ne na morju,...

This entry was posted on Wednesday, July 21st, 2010 at 06:56 and is filed under Splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.