DEŠ – društvo ekstremnih športov

Dešovci in ostala plezalna javnost.

V nadaljevanju Vam podajamo zaključno reportažo 14-dnevnega potepanja po sredozemskem otoku. Reportažo, ki bo nekaterim ponudila koristne informacije, drugim zanimiv slikovni material, vsem pa upam, zanimivo branje in predvsem željo, da obiščete ta plezalno izredno zanimiv otok.

Malorka meri cca 100km v dolžino in 80km v širino in cca 1500metrov v višino; težka je približno 800.000 prebivalcev in z Menorco in Ibizo tvori Balearski arhipelag. Ker se lahko podrobneje geografsko poučite na spletu, preidimo na zanimivejši del – plezalno ponudbo, ki jo Malorka ima.

Pred nadaljevanjem osnovna informacija in sicer; plezališča se praviloma nahajajo vzdolž zahodnega “malorškega masiva”, DWS področja pa na vzhodni obali, seveda so tudi izjeme, pa vendar za grobo orientacijo.

Za Malorko lahko zatrdimo, da ima vsaj toliko plezalnega potenciala kot znamenitejši grški otok Kalymnos, pa vendar plezališč ni toliko. O razlogih so nas po(d)učili lokalni plezalci, ki so z obžalovanjem pojasnjevali, da se skoraj vsa plezalno zanimiva področja nahajajo na zasebnih zemljiščih, katerih lastniki preprečujejo intenzivnejšo plezalno ekspanzijo. Možnosti nastanka novih smeri je vsaj še 10x toliko, kot trenutno omogoča malorška plezalna realnost. Predstavljajte si, da se področja, ki so cca 3x večja od našega Črnega kala, ponašajo z vsega cca 30 smermi… kakšna škoda.

Vseeno smo v 14 dnevni odisejadi obiskali kar nekaj plezališč (štrikovskih in DWS-jevskih). Ker smo bili locirani v mestu Paguera (nekje Peguera), je bilo 5 minut oddaljeno plezališče PUIG de GARAFFA (Andratax) več kot odlična izbira. Predelali smo vse sektorje, nekje bolje, nekje za las slabše, pa vendar povsod uživali. Kot zanimiva karakteristika tega plezališča je, da ponuja plezanje v senci čez cel dan (različna lega posameznih sektorjev) ter veliko število lažje plezljivih smeri. Skratka, priporočamo.

Pravilnega dnevnega zaporedja plezališč se sicer ne spomnim, moram pa kar preiti na plezališče ALARO. Sicer gre za precej zoprn dostop (dolga makadamska cesta, ki v samem zaključku, ne dovoljuje nadaljevanja nižjim avtomobilom), pa vendar je tudi tu plezarija odlična. Sektor nad potjo, ki vodi do gradu na vrhu vzpetine, je odličen – daljše tekoče smeri…njami. Pa vendar večina plezalcev najverjetneje prihaja “pod Alarški grad” zaradi prav posebne smerce. Smer BUFF!! (7a+), ki previsno poteka 30 metrov po kapnikih (sigah) od plezalca zahteva precej vzdržljivosti ter v samem finalu (meter pod štantom) skriva detajl, ki posrka še zadnje atome (po pravilu: “slabši kot si, bolj boš navit!” ) Skratka ČISTA POEZIJA.

Da nam ne bi zmanjkalo bralne energije, nadaljujemo do obalnega plezališča TIJUANA, ki se nahaja ob CALI SANTAYI. Zopet idealna plezalna karma. Malce nad vodno gladino odrezan obalni rt, skala sončno rdeče barve, smeri pa številne; vseh tipov. Naj bodo namesto besed, fotografije…

CALA MAGRANER je bila odlična izbira. Skalna veriga, ki pelje vse do morja. Za plezanje zadnjih smeri je potrebno sprečiti nad morjem in nato nadaljevati proti vrhu. Zopet plezališče, ki ponuja raznorazno plezanje; od plošč do previsov. Ne daleč stran že naletimo na prvti “DWS spot”, vendar je malce oddaljena CALA BARQUES epicenter tovrstnega plezanja.

Plezališči PORT SOLLER in VALDEMOSSA smo v dežju opazovali od daleč. SA GUBIA nam je pa časovno zbežala ( no ne vsem).

Ker nas je za rep prijela “kronična deževna smola” smo uspeli obiskati še nekatera plezališča, preostala smo v upanju suhih smerčk, opazovali le od daleč.

O DWS u drugem prispevku. V zkaljučku podamo le še nekaj uporabnih informacij, vkolikor boste za plezalno dopustvovanje izbrali Malorko.

Prevoz: izhodišče je bilo letališče v Benetkah prek Barcelone v Palmo. Nekateri so za vmesno postajo izbrali London, ki je bil nekoliko cenejši, pa vendar obstoji večja verjetnost nepredvidenih zamud (vsaj tokrat). Na koncu smo vsi srečno prispeli. Cena okrog 200 eurov.

Nastanitev: Možnost spanja po plezališčih nismo opazili, je pa možnost “wild kampinga” v Cali Barques. Dogovorite se z lokalci. Nam se je cenovno splačalo apartmajsko naselje s polpenzionom. Cena: okrog 230 eurov za 13 nočitev.

Rent a car: dnevna izposoja SEAT IBIZA – 30 eurov

Po Malorki poteka avtocesta, ki je brezplačna in mestoma prehaja v magistralno, katero priporočamo v izogib nepotrebnemu ovinkarjenju.

Plezalne vodničke povečini dobite na internetu, drugače pa za malce manj kot 30 eurov nabavite na Mallorci.

Malorka – priporočamo.

za DEŠ: predsednik

V branje vam ponujamo tudi

1. Plezanje – Alaro (Malorka) Po obilnem zajtrku in skupnem posvetu, smo se odločili, da...
2. Malorka – Tiujana DWS Aklimatizacija za DWS je za nami. Tokrat se odpravimo na...
3. Malorka – prvi vtisi Benetke, Barcelona in po 23 ur letenja, postopanja po letališčih,...
4. 2. deševa tekma – povzetek in rezultati No, pa smo uspeli. Uspeli smo pripraviti izredno zanimivo 2....
5. Toskana 2009 Dragi DEŠOVCI in ostala športna javnost, žal se Vam nismo...

This entry was posted on Thursday, October 29th, 2009 at 08:49 and is filed under Potepanja. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.