DEŠ – društvo ekstremnih športov

Zgodnje (8:00), mrzlo (-1˙C) sobotno (17.10.2009) jutro sva izkoristila za trening in sicer sva se odpravila na Kališče (Dom Kokrškega odreda na Kališču 1534 m). Pričela sva v Mačah. Pot naju je nekaj časa vodila po makadamski poti. Obučtki na tej poti niso bili ravno najboljši. Saj komaj dva meseca nazaj sem na tej isti poti bil boj s krči, popolnoma izpraznjenimi nogami in voljo, da pridem do cilja trekinga Okrog Storžiča. Spomini na to dogajanje/bojevanje so bili še kako živi. Mraz je prav pošteno stiskal in roke se nikakor niso uspele ogreti.

Uro in pol sva porabila za hojo do Kališča z vmesnimi postanki za fotografiranje in občudovanje čudovitega sobotnega dne. Vmes sva celo poizkušala zamenjati baterijo na vremenski postaji. Vendar seboj nisva imela dovolj orodja.

Ker sva bila oba spočita in ker je bil pogled na vrh Storžiča tako čudovit, sva jo mahnila mimo koče in se odpravila naprej, na Storžič.

Vreme je bilo še vedno čudovito, sonce je imelo še toliko moči da naju je, kljub mrazu, grelo. Kmalu pa naju je pričela greti tudi strmina in manjši plezalski vložki za premagovanje poti do vrha. Ves čas poti sem pogledoval za oblaki, katere so vremenoslovci napovedali, da se prikradejo proti popoldnevu. Po dobri urici prispeva do vrha Storžiča (2132m). Polovica poti je bila za nama, vrh pa naju je poplačal z lepim razgledom. Vpiševa se v knjigo, par slikic za spomin in počasi se odpraviva nazaj. Po 5 minutah sestopa se nad nama, kot iznenada, pojavijo oblaki in prične na rahlo snežiti. Sneg naju ni popolnoma nič motil mraz pa nama je prišel prav do kosti. Poslabšanje vremena je bilo minimalno, ne upam pa si predstavljati, kako bi bilo ob večji spremembi. Previdno se spustiva po zasneženi poti in že sva za mizo v koči na Kališču kjer se krepčava s čajem in joto. Joto nama je postregel oskrbnik koče. Ja tisti mož, kateremu sva na trekingu Okrog Storžiča sledila vse do Čemšeniške planine. Oskrbnik nama zaupa, da smo trekingu dodali kake pol ure.

Z Markotom za spust s koče uporabiva kozjo stezico, ki vodi pod žičnico. Kmalu jo, zaradi obilo jesenskega listja zgrešiva. Tako da spust nadaljujeva direktno navzdol po pobočju. Po 20 minutah norega spusta sva tam, kjer sva pričela. Na makedamski poti. Tokrat brez krčev, brez bolečine v kolenu in brez borb s samim sabo

Sobotni »visokogorski« zajtrk nama je res teknil.

[Show as slideshow]

V branje vam ponujamo tudi

1. Treking 2009 – Okrog Storžiča Po teku v Lučah, sva bila z Markotom pred štartom...
2. DEŠev vikend report Uroš Brecelj in Marko Šturm (oba AO Nikjer) na pogled...
3. STL – Jugovzhodni treking DEŠeve barve na Jugovzhodnem trekingu tokrat ni zastopal nihče. Malorka,...
4. Lučka zanka – Slovenska treking liga Kot novincu pri tovrstnem tekmovanju mi je bila dodeljena naloga...

This entry was posted on Sunday, October 18th, 2009 at 09:50 and is filed under Aktivnosti. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.