DEŠ – društvo ekstremnih športov

Najprej naj za uvod predstavim ozadje, ki nas je privedlo do tekme na Logu. V zadnjem letu se je v DEŠ-u zgodilo kar nekaj stvari. Predvsem pa je napredek v plezanju nekaterih članov spodbudil vodilne v društvu, da so vključili DEŠ, najprej pod PZS nato pa še pod KŠP. To nam danes omogoča tudi udeležbo na tekmah za državno prvenstvo v barvah (ali pa pod zastavo, če hočete) DEŠ-a. Sicer je v prejšnjih letih član našega društva že tekmovah na državnem prvensvu, o čemer smo že poročali, vendar pod AO Vipava. Mislim, da smo za to AO Vipava lahko samo hvaležni, vendar prišel je čas, da se tudi DEŠ pokaže na državnem nivoju in nobeden nam tega ne more zameriti.

Torej, tekme smo se udeležili štirje člani DEŠ-a. Matic, najmlajši pa vendar najizkušenejši tekmovalec. Martin, od katerega se je na tej tekmi največ pričakovalo. Žiga, ki je celo zimo skrivaj treniral in že komaj čakal prvo tekmo, da dokaže formo. In kot zadnji še jaz, Darko, ki sem se tekme udeležil bolj za spodbudo ostalim, malo pa tudi, da vidim kje sem.

Ker smo trije, ki smo se udeležili tekme v članski konkurenci imeli kvalifikacije že dopoldan, smo se tisto nedeljo na pot iz Nove Gorice odpravili že zgodaj zjutraj. Že sama pot je bila dokaj razigrana in v Log smo prišli polni pozitivne energije. Časa do tekme ni bilo veliko, zato smo se Žiga, s katerim smo se srečali kar na Logu, Martin in jaz takoj prestavili v izolacijsko cono. Zanimivo doživetje, ko vidiš vse najboljše na kupu in opazuješ njihovo obnašanje, istočasno pa razmišljaš o tem, kako se boš v kratkem pomeril z njimi. Po kratkem ogrevanju, po mojem mnenju zelo prekratkem, saj veste, ko greš v »boj« so vsi trenutki pred tem prekratki, je sledil poziv in kdo je bil prvi, ki je moral pod balvane? Seveda, jaz. Ja, včasih je ta izvidniško naravnana sreča, kar malo odveč. Že sama pot od izolacijske cone do stene je bila vroča, čakanje na nastop pa sploh ubijajoč. Ko pokličejo tvoje ime pa najprej štiri minute na klopco nato pa pod prvi problem. Prej sem omenil, da je bila ta nedelja ubijajoče vroča, kljub temu pa sem že pod prvim problemom doživel hladen tuš. Niti začet nisem mogel. Najverjetneje je temu botrovala moja negibljivost in nezmožnost dviga noge na prvi stopek ali pa mogoče preozke hlače (kljub temu da so te bile kar dovolj široke), kot je pripomnila sodnica, vendar jaz pač nisem mogel. Še dobro da štiri minute niso dolge. Takoj za mano se je z istim problemom spopadel tudi Martin, bil je namreč na vrsti takoj za mano, in že takoj dokazal da bo to pravi dan. Zelo hitro je prišel do prvega bonusa, ki ti da nekaj točk, in le za las oziroma zaradi neizkušenosti mu je ušel zadnji oprimek. Drugi problem je bil po mojem mnenju najlažji in zame najlepši. Mogoče mi je le malo neodločnosti preprečilo, da bi dosegel bonus ali celo vrh. Martin pa spet lahkotno do bonusa. Do vrha pa ponovno ne, zaradi neizkušenosti. Tretji problem, huda »platka« in spet nič. Tukaj je za razliko od ostalih imel težave tudi Martin. Četrti problem je bil v zame že pretrd oreh. Najverjetneje sem svojo moč pustil na prejšnjih in mislim da se je moja tekma tam že končala. Streha pri petem problemu je pa sploh bila zame prtežka in vesel sem bil da je konec. Martin je pa očitno še imel nekaj moči in tudi na četrtem dosegel bonus cono, peti je bil pa tudi za njega pretrd oreh. Ko sva midva že končala, je na sceno stopil še Žiga. V prvem problemu ja dosegel drugi oprimek in lahko bi šel še višje, le malo jeze bi bilo potrebno. Drugi problem je bil na moje presenečenje po njegovem mnenju zelo težek. V tretjem problemu, hudi platki, pa je raztural, prišel je do tretjega oprimka in z le malo več že prej omenjene jeze bi lahko prišel še višje. V četrtem se je zelo boril vendar mu je še malo manjkalo do bonus cone. Peti pa je kljub zelo dobremu začetku tudi za njega, kot za večino bil pretrd oreh.

Po članski tekmi smo čakali še Maticev popoldanski nastop pri kadetih. Ker smo člani končali zgodaj je pričakovanje kadetske tekme minilo v znamenju praženja na peklensko vročem soncu in srkanja mrzle pijače.

Nato pa Maticev nastop. Najprej seveda v izolacijsko cono, da se pripravi na tekmo in odloči katere plezalke bodo ta dan njegove srečne. Potem pa pod steno. Ker je videl, da je Martin dobro plezal je za svoj nastop izbral kar njegove plezalke. Svoje, je baje dobrodušno podaril društvu za treniranje »haklanja pet«. Prvi problem je bil kar zanimiv bolj tehnične narave in Maticu se je kljub začetnim težavam uspelo prebiti do bonus cone. Tudi pri drugem problemu se je dobro znašel in priplezal tik pod bonus cono oziroma malce levo od nje. Z rahlo drugačno taktiko bi prišel še višje. Tretji, platka iz članske tekme je bila za kadetsko malo spremenjena in ravno prava za Matica, tako da je dosegel bonus in le malo je manjkalo do vrha. Zadnje dva problema pa sta bila tista, ki sta določala mejo med najboljšimi in ostalimi ter zato za Matica še malo pretežka, vendar vem, da bo že na naslednji tekmi tudi ta težavnost na Maticevem dosegu.

Po končanem nastopu Matica smo se glede na že znane rezultate in neuvrstitev v večerni finale ter veliko utrujenost, nekatere je naporno plezanje in močno sonce tako utrudilo, da so povratno pot kar prespali, odpravili domov. Nekateri zadovoljni drugi malo manj, vsekakor pa zelo motivirani, da na naslednji tekmi izboljšamo dosežene rezultate.

Oglejte si celotno galerijo slik.

Za DEŠ: Darko Šuligoj – Šugo

V branje vam ponujamo tudi

1. Tekma v balvanskem plezanju Ta vikend se vidimo na Vipavski trgatvi. Točneje na balvanski...
2. Zaključek svetovnega pokala v balvanskem plezanju MINA MARKOVIČ ZMAGALA, Klemen Bečan 4. mesto. BRAVO Mina Markovič...
3. Balvanska tekma DIVAČA 2009 V soboto 05.09.2009 sem se udeležil tekme v Divači… Pričetek...
4. OUTDOOR SHOW KOBARID 2009 Dešovci in ostala plezalno zainteresirana publika! Tokrat Vam v sklopu...
5. DP v športnem plezanju za mlajše kategorije – 29.05.2010 Dešovci smo v soboto gostili prvo tekmo DP za mlajše...

This entry was posted on Wednesday, May 20th, 2009 at 07:04 and is filed under Aktivnosti, Splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.