Dvojna morala
Wednesday 25. March, 2009 ob 10:03 uri - objavil Lupen18 let nazaj. Še kako živ spomin imam na moje prvo »srečanje« s plezanjem. Bilo je v 4. razredu osnovne šole. Očetu sem, kot eno izmed mnogih želja, predstavil novo. Želim plezati. Kot iz topa je izstrelil rešitev.
Takratna učiteljica telovadbe je bila aktivna plezalka, zdaj lahko rečem, aktivna alpinistka in je bila med učenci med najbolj priljubljenimi. Meni še posebaj. Že kot mulec sem jo zelo spoštoval.
Bova poklicala tvojo učiteljico telovadbe in boš šel z njo v Kranj na steno, se preizkusit. Sama misel, da bi se peljal z njo in da bi mi ona kazala kako se pleza je bilo zame preveč. Kar naenkrat sem občutil nek sram in svojo nedoraslost. Ne morem biti v družbi s takim človekom.
Izmislil sem si ogromno izgovorov, tako da je na koncu vse skupaj padlo v vodo.
Pred kratkim se mi je ta zgdoba prikradla iz spomina in malček sem jo pretuhtal. Zakaj me je bilo sram?
Kar na nekaj predavanjih alpinistov, plezalcev sem bil, kot tudi precej knjig na temo njihovih uspehov in načinu življenja sem prebral. Slišal ogromno zgodb in mogoče pri nekateri tudi bil zraven. Vse to je dobra podlaga, da razumem zakaj sem takrat do učiteljice gojil tako spoštovanje. Vsi nastopajoči v knjigah, predavanjih so v svetovnem merilu pustili velik, pozitiven pečat. Skupni imenovalec vsem pa je bil njihov način življenja. Kljub izrednim uspehom, merjenih po merilih raje in njihovem kovanju v super junake in zvezdnike so ostali ljudje. Humani.
Nikomur izmed njih ni bilo težko preživeti lepega sončnega dne s popolnim začetnikom v premagovanju bolje planinskih kot plezalskih podvigov. Svoje izjemne sposobnosti v gorah so in še vedno z veseljem prenašajo na nasledje rodove. Sami sebe nikoli ne postavijo na prvo mesto. Pripravljeni so kakorkoli pomagati sočloveku za hojo po svoji poti, brez prikritih interesov. Materialne dobrine jim niso in jim ne narekujejo načina življenja…
Vse te značilnosti je imela tudi moja učiteljica telovadbe in hudičevo preveč se je razlikovala od ostalih učiteljev.
V časih obiskovanja osnovne šole sem si ustvaril podobo o alpinistih, športnih plezalcih, gornikih, ki je temeljila na podobi te učiteljice. Vendar kot je naivno otroštvo je bila naivna tudi ta podoba.
Kmalu po »resnem« vstopu v plezarijo se je podoba začela preoblikovati. Še vedno so obstajali humani ljudje z izjemnimi športnimi in človeškimi dosežki a obstajali so tudi ljudje, ki so se izdajali za »prave« alpiniste. To, da niso imeli ali da nimajo nobenih odmevnih dosežkov me sploh ne moti bolj me je zbodlo to, da se postavljajo ob bok ljudem o katerih sem bral in o katerih sem poslušal. Z lahkoto prevzamejo njihovo zunanjo podobo a notranjost je popolnoma drugačna.
Polni so egoizma, večinoma začetnike uporabijo za svoje nosače in če res ni nikogar pa mogoče za dosego kakega lažjega vrha, ki pa je tako ali tako samo njihova priprava za kaj bolj resnega. Vse skupaj bolj spominja na solo vzpon. Za dosego svojih ciljev skoraj ne izbirajo med sredstvi. Večina jih proda svojo dušo ne vedoč, da se vrtijo v spirali materializma. Če pa jim uspe kak resen podvig, izgubijo še zadnji dotik s tlemi in jih odnese v večna lovišča slave, zvezdništva in super junakov. Vrednote kot so: humanost, sočustvovanje, solidarnost, poštenje, itd. So zgolj značke, ki jih za svoj lepši jaz in zunanjo podobo, po potrebi pripnejo na svojo masko.
Danes. Prej me je bilo sram ker se sam nisem čutil dorasel takim osebnostim, sedaj pa me je sram ker je takih osebnosti vedno manj.
Žiga Janež
Ni sorodne objave.
Loading ...
March 26th, 2009 at 10:49
Pozdrav!
Zanima me samo kdo je avtor tega prispevka? Se je pozabil podpisati.
lp, maja
March 26th, 2009 at 10:57
Avtor je Žiga Janež – popravljeno v članku
March 30th, 2009 at 18:16
Ej nevem kako mi je ta objava ušla izpred oči in jo zato berem oz. komentiram šele danes.Nikakor se ne bi mogel strinjati s teboj,predvsem zato, ker nisi konkretiziral te svoje izkušnje pa pustmo tiste ispred 18 let. Takrat pa smo bli itak otroci “velikih oči”,ki smo vsak po svoje imeli vzornike,heroje……Sedaj pa ti potiskaš vse, ki nam sicer z leti ugaša alpinistična duša ,a vselej gori,v isti koš z neko tvojo “zgodbo”(ki je ni) v kateri je slutit da je Alpinist “današnje dobe” zgolj nekdo ki se le vživlja v osebe tvojih,oz.naših “knjižnjih junakov”svojo pravo egoistično,materjalistično in celo nehumano plat pa razkrinkaš takrat ko ga “res spoznaš”.
Moja izkustva v 12ih letih druženja z alpinisti, nealpinisti,skratka vsemi kateri so delili drugi konec štrika z menoj v gorah,in taisti ljudje kot prijatelji v vsakdanjem življenju,so bila vselej pozitivna še več, odkrila so v marsikomu tisti biser ,ki ti ga nekdo na ulici ,na pivu….ne more podarit oziroma ga sam nemoreš odkrit..pa tisto isto radost,ki ti je v gorah skupna,katere se na papirju ne da iskusis oz.podoživet.
Seveda so ble tut majn lepe aventure,ki pa so nastale bolj kot posledice “nasprotujočih” si karakterjev,tako še v le teh redkih nebi mogel krivit soplezalca.Pač iz izkušenj se učimo ,neprijetnim se pa probamo ognit:)!
Tko da mi je to tvoje mnenje povsem krivično,sploh pa do tistih ki sedaj berejo knjige današnjih alpinistov al pa vidijo v tebi, meni …tistega nadčloveka ti pa te “njihove junake” vse skupaj tako “malo nasplošno” mečeš v isti koš.In to objavljaš na spletu.Skratka nimam nič proti drznim objavam,zahtevam pa od njih konkretnost in mislim da si jo vsak bralec zasluži da bo lahko dobil jasno sliko o teh čudnih alpinistih,
obilo spomladanskih barv in vonjav v vaših dušah,lp MILI
March 31st, 2009 at 09:20
Pozdrav,
Tudi mene je držalo, da bi kaj napisala, a je Milivoj napisal že vse.
Se popolnoma strinjam z njim!
Jaz tudi ne razumem kaj te je tako “razočaralo”, da si takega mnenja.
lp, maja
March 31st, 2009 at 14:05
A spadajo med te gnide tudi alpinistični pripravniki?
Gduo bo mene reku svinja!!!
ha ha ha
March 31st, 2009 at 14:27
marko
:D:D:D:D
“Še vedno so obstajali humani ljudje z izjemnimi športnimi in človeškimi dosežki a obstajali so tudi ljudje, ki so se izdajali za »prave« alpiniste”
Ločnica je menda jasna.
March 31st, 2009 at 20:31
Sodite in vam bo sojeno…
April 1st, 2009 at 08:30
Res ne razumem zadnjih treh komentarjev…
Mi lahko kdo razloži kaj ste hoteli povedati oz. ali se gre tle zdej, kot izgleda, za nepotreben sarkazem oz. nepotrebne žalitve?!?
Očitno človek ne sme bit drugačnega mnenja? Ali kaj? Res vas ne razumem…
Če sem drugačnega mnenja, se že pa kar sama štejem med “kvazi” alpiniste ali “kvazi” alpinistične pripravnike in si zato vi, ki sodite brez prave osnove, jemljete pravico bit nesramni?
Res me nekateri presenečajo.
April 1st, 2009 at 11:15
Eh, naj tudi jaz dodam neki.. vsak ma svoje mnenje in to je treba upoštevati, no tko bo treba vsakega posebaj sprejeti za takega kot je.. kaj ne?
Je pa res, da je full dober filing ko se odlepiš od tal…..Ta občutek vam priporočam, čeprav ne izvira iz nekih vrhunskih dosežkov, ampak iz dosežkov, ki vam vam osebno pomenijo res veliko in jih zaznaš šele ko ti potrkajo na vrata.
No, moje mišljenje je to, da obe strani alpinistov tisti, ki naj bi bili junaki in tisti, ki naj ne bi bili taki, ampak si samo mislijo da morajo obstajati saj eni brez drugih ne bi obstajali. Niso važni rezultati, ampak občutek da nekam pripadaš in vsaj poskušaš doseči sebi določen cilj.
Glede egoizma in materijalizma je pa tko kot v vsakdanjem svetu in nima nobene veze z alpinizmom ali kakim drugim športom, ampak vsak posameznik ima svoj jaz in ga kaže drugim tko da je to vse skupi zelo posplošeno in če dobro preberemo Žigovo zadevico vidimo da ne posplošuje za vseh, ampak govori iz neke izkušnje, ki jo je doživel in sedaj jo je pokazal javnosti…brez zamere-eni uživajo plezati z začetniki, drugi želijo biti najboljši, tretji se pa lahko smilijo sami sebi..za vseh je zadosti
Lep plezalski pozdrav
April 1st, 2009 at 11:20
popravljam citat; da obe strani alpinistov tako tisti, ki naj bi bili junaki in obratno, morajo oboji obstajati, ker enega brez drugega ne gre….
lp
April 1st, 2009 at 11:55
Maja, ne vem, če si me dobro razumela, zato bom probal malo pojasnit. Spoštujem mnenje vsakega, tudi Žigca, čeprav se z njim ne strinjam (samo kar se članka tiče seveda)! Moja opomba je letela na to, da me zmoti vedno, ko kdo na podlagi kateregakoli vrednotnega sistema, postavlja NEKOGA “nad” in NEKOGA “pod” – torej da sodi človeka. Predvsem me zmoti, da nekomu damo kar minus, tudi če ga ne poznamo. Če imamo kakšne pripombe, naj letijo na določen vrednotni sistem, prepričanje, politiko, ne pa neposredno na ljudi, čeprav se potem nekateri ljudje kar prepoznajo(mo).
Sem za to, da delamo dobro vsem ljudem in smo sočutni do vseh ljudi. Izogibajmo se temu, da na tak način sodimo ljudi, čeprav jih kdaj vseeno, ker človeka nikoli ne poznaš tako dobro, da mu prilepiš neko (negativno) etiketo. Prijatelja spoznaš v nesreči, je kliše, ki bi ga tu želel uporabit.
Sodite in boste sojeni… je univerzalen rek, ki ga poznajo kristjani, budisti, muslimani, hindujci, znan je iz konfucianizma in antičnih filozofij, pa še bi lahko našteval. Nanaša pa se na opisana dejstva.
Pa še to… Žigatov prispevek dojemam kot njegovo mnenje, ne kot provokacijo. Bom pa vesel, če bi se vsi akterji, ki so ob branju Žigatovega prispevka začutili, da se morajo oglasit (z mano vred) kdaj ob pivu malo podebatirali. Mislim, da bi kaj kmalu spoznali, da so naše misli bliže, kot na prvi pogled izgledajo…
Ku napiše Polanc…
Za DEŠ
tovariš Prco
April 1st, 2009 at 12:00
Sej je 1. april…
April 1st, 2009 at 12:13
ŽIGA MA PROW; MAJA MA PROW, ROK MA PROW, POLONA MA PROW, TOMO MA PROW, MARKO MA PROW in PRCO ma še najbolj PROW, ki predlaga pivo.
Dejmo ga podpret in se je udeležit
Kdaj in kje?
Polona je zapisala:”… obilo spomladanskih barv in vonjav v vaših dušah,…”
Lp
April 1st, 2009 at 12:14
ja Tomo, točno tko 1.APRIL
HIHI
April 1st, 2009 at 12:16
Mislim glede piva, ker s Presednikom ne bo nič.. Presednik pa NIMA praw
on samo vabi ma pol pa pozabi..
EH ČOTO KEJ BOŠ KOMENTIRAL?
April 1st, 2009 at 12:40
Prco, tebe sem razumela. Markota in Čotarja pa ne prav dobro. Čemu sta služila ta dva nekonstruktivna komentarja…
To je vse…
April 1st, 2009 at 12:42
April 1st, 2009 at 12:52
Kaj meniš, petek-PIVO….Vabi Čoto
April 1st, 2009 at 12:57
rok in precednik mi bereta misli… glede piva seveda!
April 1st, 2009 at 12:58
sem vam reku, da smo na isti valovni dolžini
:):) 
;);)
April 1st, 2009 at 12:58
Tejči ma vas rad!
:):)
April 1st, 2009 at 13:20
Tejči, TEjči… buci buci…:):)
April 1st, 2009 at 14:04
No, dodala bi še neki..očitno moram jaz povabit vse na pivo, ker vidim – berem, da je nastalo en kup nesporazumov!?! Nekdo si ja stvari razlagal na napačen način in je prav, da se stvari razčistijo, čeprav so malenkosti! Ob pivi gre to lažje, če pravte, da časti čotar, pa še tolko bolj!
– pa ne mislim Žigca! on ima svoje mnenje, nekateri drugačno…
Iz zelooo sveže izkušnje lahko rečem, da so ljudje zmotljivi in znajo iz zmote po krivem soditi in narediti iz muhe slonaaaaa!
lp
April 1st, 2009 at 19:30
Da ne bo tle kake pomote kjra polona je pisala… Pipan ne. Da smo si na jasnem. K se mi je zdelo učeri čudno pr steni, k je neki Rok reku, da sm pisala… Se mi zdi, da se je Mili prjavu pod napačnim imenom
April 2nd, 2009 at 07:21
jst sm se hecal, saj je Mili podpisan spodi…hihi
April 2nd, 2009 at 09:00
In kdo ti je reku, da se lahko hecaš? Kej si zmešan??? Ženska je bla že v depresiji, povečal se ji je pritisk, ni več vidla luči na koncu predora, iskala je že pomoč, da o tabletah ne govorim… In ti zdej rečeš, da si se hecu!?!? Precednik, prosim ukrepanje! Tako se ne dela!!! Reči kej Roku, no! Že zadnjič pr stenci nas je zafrkaval, smrk, smrk,… Je reku, da ne bo nič iz nas, smrk smrk… Da on zleze vse, mi pa nič, weeeeeeeeeeee!!!!!!!!!
April 2nd, 2009 at 10:11
Eh, kdor zna ta zna…
April 2nd, 2009 at 10:56
Po moje bo odpihnilo nasmešek… objava zadnje tekme
Predsednik : Načelnik = 5 : 4
Ga bo treba za uhe….!!!
April 2nd, 2009 at 11:04
eee eepredsednik, roka si upaš izzvat ma da bi pa kdaj mene al pa Martina pa ne a?
te je preveč strah poraza.
jej Rok lahko bi res kej več pokazu ane?
April 2nd, 2009 at 12:15
Tisti ki vas je prispevek osebno prizadel nabrusite cepine! Avtor baje danes pride k stenci.
April 2nd, 2009 at 12:26
MARKOOOOOOOOOO
:D:D:D:D:D:D:D:D:D:D:D
April 2nd, 2009 at 12:27
Vidva mulca bosta pa že vidla.
April 2nd, 2009 at 13:01
Hahahahaha Prco
Ne se …. 
Ke robe čo!! 
April 2nd, 2009 at 16:24
čaki čaki, kaka tekma, si mal obrnu številke…
Piščančki se pa kar oglašajo, cele dneve kurnika pol pa ti ne smrdi več nič….:), tudi meni v mojem kurniku ne smrdi več.. Kaj čmo, ko pa presednik ne želi presedlat tekme v drugi kurnik, bi rekli v goste.
April 2nd, 2009 at 23:03
Pozdravljeni Dešowci!
Žiga tvoj prispevek mi je zelo dober in globoko razumljiv.
V preteklosti (ali pa se še vedno) sem se srečeval z veliko mero neodločnosti. In verjetno prav zaradi tega, so se mi zdeli ti super heroji zanimivi. V njih sem videl odločenost, vztrajnost, jasnost, da vedo za kaj se gre in kako tečejo stvari. Še več, prepričan sem bil, da so v taki srenji same odrasle osebnosti, ki svoje podvige delajo iz svojega notrenja hotenja in zgolj zase, saj le oni vedo zakaj to počno.
Ko pa sem se začel nekoliko več družiti z ljubitelji raznih vzponov, sem hitro ugotovil, da je v tem svetu tako kot v ostalih svetovih. So pozitivci in negativci, ekstravertiraci in introvertiranci, nastopači in … In prav to nastopaštvo in dolčanje vrednosti nekoga mi ni dalo mira. Zakaj se je treba vedno rangirati. Kaj ni zadosti, da smo v družbi, se imamo fajn in uživamo. In to po mojem razumevanju lahko samo v sproščenem in pozitvnem ozračju, kjer se med seboj spodbujaš, dopuščaš sebi in drugim prostor obstoja in ne zgolj tekmuješ za rejting lestvici in analiziraš kje kdo rangira.
Vem, da mi marsikaj ne bo nikoli jasno. Verjamem pa, da si v bistvu vsi želimo istih stvarih le poti do njih imamo različne. Mnogi sledijo svoji poti in uresničujejo svoje želje. Pri tem nakateri celemu svetu kažeje kako to počenejo in kako ob tem uživajo, a še najbolj bi v to želeli prepričati sami sebe. Vsak išče svojo pot, tudi tisti, ki je že na njej. Dovolimo vsem, da to počnemo in držimo pesti, da bomo ob tem tudi uživali!
Za konec dodam še citat iz knjige Gruh, ki jo je leta 1937 izdal Edo Deržaj. Mislim, da je kot nalašč za to debato.
»Za alpinistično turo veljajo naslednja pravila: ko prispeš v kočo, ki si si jo izbral za izhodišče, se vedi tako, da morebitni izletniki in slični smrtniki takoj zaslutijo, da si alpinist posebne sorte. V pozdrav le pokimaj in sedi s tovarišem v skrajni kot sobe. Tu malomarno odvrzi oprtnik z derezami, vrv in cepin. Če imaš v oprti pravilno razmeščene kline in kladivo, bodo takoj rezko zarožljali. V hipu bodo vse oči uprte v vaju. Nato sedita mrkih obrazov, brez besed, v skrajni kot koče. Ko si prepričan, da so se vaju turisti nagledali, prični s sezuvanjem okovank. To delo spremljaj z žvižganjem kakšne žalostinke. Učinek ne bo izostal. Iz oprte vzemi plezalnike, ki jih še počasneje oblači. Pri tem žvižgaj še otožnejšo melodijo. Posebno rahločutnim damam se bodo že pri tem tvojem opravilu zarosile oči.
Brž ko si obut, si prižgi pipo, ki jo mora vsak dober alpinist imeti. Nato pojdita s tovarišem pred kočo in z daljnogledom intenzivno študirajta steno, ki sta si jo izbrala za cilj. Ne pozabi kazati z roko na steno! Publika mora biti točno informirana. Posebno važno je to pri kočah, ki razpolagajo z velikim daljnogledom na stojalu. S tem je namreč podana garancija, da bodo obiskovalci koče drugi dan zanesljivo opazovali vajin odhod v steno.«
(Vir: Blog Urbana Goloba; http://www.rtvslo.si/blog/urban-golob?&page=10 )
Ride your joy!