Muli Buanji!
Monday 8. December, 2008 ob 09:12 uri - objavil LupenOb začetku novega tedna vam v branje ponujamo novo, nadvse zanimivo, nadaljevanje afriške ekspedicije. Naj mali buanji vsaj za trenutek odženejo mraz.
Ojla!
Pozdravček iz Livingstona, na meji z Zimbabvejem, kjer se nahajamo na kratkih kao počitnicah 
Tri dni, od tega en dan voznje do sem in en dan nazaj. Tu se namreč nahajajo znani če se ne motim drugi največji slapovi na svetu-Viktorijini slapovi, ki so na meji med Zambijo in Zimbebvejem.
Odločile smo se za to pot ker je bil danes v petek tukaj v Zambiji praznik- dan nedvisnosti, 44 letnica in je vse zaprto, nihče ne dela, same proslave, včeraj pa so nas klicali v glavno mesto, da smo šle končno prevzeti kargo, ki smo ga poslale in je bil tu že 9.10. Ja birokraicja tu pač traja malo dlje. Smo morale plačat 300 eurov da smo ga dobile ven in še 150 da smo ga prpelajale do Nangome. Sam hvala bogu da nam je pomagala ena nuna to rihtat ker če ne bi doble sive lase zraven. Nato so nas naložli v džipa in smo se vozile 130 km/h v odprtem džipu po skoraj avtocesti, “folk” je samo gledal, me pa zavite v vse možne cunje še vedno izžarevale svojo belo polt. Logično da ni šlo brez dretja Muzungo, muzungo, kar pomeni beli človek! No pa končno smo dobile kargo in upamo da bo ljudem v bolnici vsaj malo lažje, ker smo skoraj znorevale ta teden ker ni bilo nobene robe, ne mikroporja ne zložencev, veliko antibiotikov je zmanjkalo. Problem sester, da tudi če jim zmanjka določenih antibiotikov niso toliko da bi sporočile, ampak pacientom pač ne dajejo terapije!!! Super in pol si lahko predstavljete da norimo kot kure sem in tja in poskusamo razložiti, da bojo ljudje umrli, če ne bodo dobili naših zdravil!! Ja tka je pač Afrika, take it easy!
Zadnjič sva šli z Jasno v opreacijsko sobo, ker ni blo dohtarja, kjer sem enmu izmed svojih pacientov zašila prste, Jasna pa je s pomocjo anastezista rešila en nepopolni splav, kjer je treba maternico očistit ostankov ploda. Ja splav je v Zambiji sicer dovoljen ampak nikoli ni res dovoljen, ker rabiš miljon potrdil iz nekih ministrstev, da lahko to res narediš, zato ženske jejo neka zelišča, uporabljajo razlicne pripomočke…in pogosto se stvari zelo zakomlicirajo. Dogajanje v operacijski je zanimivo, enmu fantku smo drenirale abscese, ki so se mu naredli zaradi vnetja kosti. Me je kar stiskalo pr srcu, ker me je skrbelo kako bo prenesel anestezijo. Se navežeš na svoje paciente, ki jih zdraviš dlje časa in pol ti ni ravno vsseno kaj se z njimi dogaja. Sploh ti otrocki so ful luškani, ko res vidiš ko jim gre na boljše, ko se začnjo smejat. Meni je ful všeč delat tu na pediatriji, ker ni toliko HIVa, mamice so stalno pri otrocih, spijo pod njihovimi posteljicami in so ful “face”, čeprav se ne razumemo dosti in so otroci bolani je vseeno dosti smeha! Razen, če je situacija zelo resna in je kdo v zadnjih vzdihljajih, potem vse slozne podpirajo mamo. Res nekaj popolnoma drugega kot pri nas. Otročki so pa zelo podhranjenji, recimo imajo 2 leti in imajo 4,5kg. Ne mores si jih predstavljat.
No toliko za enkrat, internet je tu ful drag, 4 eure na uro, da ne govorim o bencinu, 1liter je 1,88 eura, pa hrana tudi. Ne vem kako folk tu živi, groza. Drug teden so predsedniške volitve in folk je čist nor, bomo lepo počivale v misjonu!
Tolko zaenkrat!
Lep pozdravček iz Afrike, kjer je noro vroče!
Nina
V branje vam ponujamo tudi
- Muli buanji 2 Oj! No pa mi je ratalo priti do interneta, minil...
Loading ...
