DEŠ – društvo ekstremnih športov

Marsellus: In the fifth, your ass goes down. Say it.

Ivan, Andrej in Žiga smo trije izmed množice pohodnikov tistega (3. avgust) dne na Vršiču. Cilj je jasen – vrh Male Mojstrovke.

Primerno smo se obuli, si oprtali nahrbtnike ter vzeli pot pod noge. Čotarju že od samega začetka nekaj ni bilo všeč. Pač iskali smo pot, ki nas popelje do vznožja Mojstrovke od koder bi do vrha napredovali po Hanzovi smeri. Seveda smo izbrali prvo markacijo z napisom Mojstrovka. Pot je vodila vedno bolj južno in Čotarjevi občutki o napačni smeri so se kaj kmalu potrdili. Izbrali smo »pot« (beri eno izmed mnogih sledi, ki jih pušča odtekajoča voda) čez borovce, ki se je kmalu spremenila v skalnato brezpotje. Smer je bila prava vendar pred nami je gora Nad Šitom glava. Na desno neprehodni prepadi na levi zagledamo planisnki par. Zavijemo na levo, tokrat slutimo da nam ne uspe priti do začetka Hanzove smeri.

V pogovoru z mimoidočim planincom sedaj vemo, da nam ne bo uspelo (Hanzova smer). Tudi sama višine, po treznem razmisleku, je že previsoka za kaj takega. Izvemo tudi, da se sama, nemarkirana pot, nadaljuje in priključi malo pod vrhom na Hanzovo smer. Hoja po melišču nam ni odgovarjala pogled naravnost na vrh Male Mojstrovke pa je bil čudovit. Tudi kar nekaj »plezalskih« izzivov se je ob tem našlo. Kocka je padla gremo naravnost proti vrhu.

Brett: Go right ahead.

Poleg hoje je bilo za dosego vrha potrebno tudi malo poplezati. Vse skupaj je bilo začinjeno z naloženim in krušečim se kamenjem, ter seveda samo iznajdljivostjo kako najti najvarnejšo pot v labirintu skal.
Na začudo vseh, ki so bili pred nami na vrhu Male Mojstrovke (2332 mnv), smo pristopili s smeri iz katere ne vodi nobena markirana pot. Čudovit dan, toplo vreme in seveda kavke. Kar nekaj se jih je opogumilo (prej nam zmanjkalo hrane, kot kavkam poguma) do te mere, da so nam jedle z roke.
Še malček smo uživali v lagodju, katerega ti lahko nudijo samo gore in se odpravili proti izhodišču. Že ob samem vzponu na vrh so nam vsem uhajali pogledi na tisto čudovito melišče.

Mia: I do believe Marsellus Wallace, my husband, your boss, told you to take ME out and do WHATEVER I WANTED. Now I wanna dance, I wanna win. I want that trophy, so dance good.

Po Grebencu smo se spustili do začetka melišča od tam naprej pa Rock ‘n’ Roll. Nizka drža v kolenih, vsa teža na petah in mahanje z rokami za lovljenje ravnotežja. Čotar: Tako hitro bomo dol, da te bodo bolela ušesa. Bolela ušesa zaradi hitre spremembe nadmorske višine (tlaka). In res je bilo tako ) Prava UŽIVANCIJAAAaaaa….

Prispemo do dna, požanemo aplavz izraelskih turistov, katerim je bil naš spust prava atrakcija, se preoblečemo in skočimo na regeneracijski sok v Tičarjev dom. Po osvežitev, pa smo dobesedno skočili, v Sočo pred Lepeno.

Marsellus: Get your ass out of here.

Pulp Fiction (1994)

Ni sorodne objave.

This entry was posted on Sunday, August 3rd, 2008 at 12:29 and is filed under Potepanja. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.