pogovor z Markom Šturmom – DOLINA YOSEMITE (letos že šestič)

Wednesday 30. July, 2008 ob 05:07 uri - objavil Lupen

30.7.2008

Dolina Yosemite se nahaja na zahodni obali ZDA, v državi California. Od San Francisca je oddaljena približno 300 km. Dolina je naravna znamenitost in del nacionalnega parka Yosemite. Ogromne granitne stene in številni slapovi privabijo letno nekaj miljonov turistov med katerimi so tudi plezalci iz vsega sveta. Dešovec Marko bo letos že v šesto obiskal to dolino. Zakaj in kaj ga vleče, bomo izvedli v krajšem intervijuju.

dolina Yosemite
Marko, če začneva: kako in kdaj si izvedel o tej krasni dolini?
O njej sem bral v Zaplotnikovi Poti, še preden sem se s 14-imi leti začel plezati. Naslov poglavja je bil Only for dogs and alpinists. Skozi leta sem z navdušenjem prebiral tudi druge zgodbe iz plezalne meke, kjer je vedno sončno, granitne stene pa se dvigajo neposredno iz travnikov in gozdov dolinskega dna.

Kaj te je toliko povleklo, da jo boš letos že v šesto obiskal?
Prva tri leta sem dolino obiskoval za 4 mesece in ob plezanju tam tudi delal. Poleg kraja samega sem vzljubil tudi način življenja in si dobil dosti novih prijateljev, s katerimi se srečujem vsako leto. Sedaj hodim v Yosemite običajno za mesec in pol, vendar tam ne delam, zato imam več časa za plezanje in druženje s prijatelji.

Kako bi se dalo opisat plezanje tam in ali se ga da primerjati s plezanjem pri nas v apnencu?
Ha, ha. Ne, ne da se primerjati, če seveda govorimo o plezanju poči. Plezanje poči in plezanje, kakršno je značilno za apnenec, sta si v svoji osnovi popolnoma nasprotna. Pri plezanju v apnencu skalo vedno vlečeš k sebi in jo stiskaš. Pri plezanju poči skušaš zapolniti praznino z delom telesa ali celim telesom tako, da skalo potiskaš od sebe. V smereh ni svedrovcev, varovanje se namešča med plezanjem. Tudi preplezana 9a v apnencu ni zagotovilo za uspeh v široki, gladki poči, ocenjeni komaj s 5.10a (6a). Učenje plezanja poči se prične tam, kjer se je nekoč za vsakogar pričelo plezanje v apnencu – na začetku.
Outer Limits (5.11a) - superklasična hand crack v Cookie Cliff-u [singlepic id="255" w="280" h="135" mode="" float="left" ] Squeeze chimney na vrhu Generator Crack: 'a full body workout'.

Kaj bi lahko povedal o življenju v dolini, hrani, spanju,..?
Življenje v dolini je prijetno, čeprav obstajajo številna pravila, ki jih rangerji uveljavljajo s silo, plezalci pa brezskrbno kršijo. Narava je prekrasna in ležernemu potepuškemu življenju se je tako lahko prepustiti, da mnogi plezalci, ki tam preživljajo več časa, o plezanju samo še govorijo, bolj malo pa naredijo. Hrana je v dolini nekoliko dražja in praviloma slabše kvalitete, zato se najbolj splača nabaviti zalogo hrane izven doline in si potem sam kuhati. Kamp 4 ni ravno višek udobja, saj ne premore niti enega tuša in tople vode. Sam sem imel to srečo, da sem lahko živel drugje v pravcatem bungalovu in imel enostaven dostop do tuša in skupne kuhinje kakor sezonski delavci, tudi po tem ko v Yosemitih nisem več delal. Za to se zahvaljujem Vesni, ki tam dela vsako poletje.

livin' la vida loca. [singlepic id="258" w="180" h="135" mode="" float="left" ]

V kampu 4 se nahajajo tudi zelo znani balvani. Kaj bi lahko povedal o problemih, ki so tam?
Kamp 4 nekateri plezalci v šali imenujejo tudi središče vesolja. In v središču kampa je balvan Columbia po katerem poteka baje najbolj znan balvanski problem na svetu – Midnight lightning. Vsak dan ga poskuša preplezati ducat plezalcev in nemalokrat se naberejo tudi številni gledalci. V bližini kampa se nahajajo tudi drugi legendarni problemi kot so King Cobra, The Force, Thriller, Dominator. V teh balvanih so se pomerili legendarni plezalci kot npr. Wolfgang Gullich in Jerry Moffat, kar jim daje poseben čar v očeh marsikaterega plezalca. Nekateri problemi v kampu 4 so že zloščeni od številnih poskusov, vendar se po dolini nahajajo tudi številni manj oblegani balvanski sektorji. Poleg tega pa je po dolini raztresenih še ogromno nepreplezanih balvanov.

Midnight Lightning [singlepic id="260" w="160" h="120" mode="" float="left" ] Thriller

Nekoč si mi omenil da se tam, za razliko od Slovenije, tudi ženske kar množično ukvarjajo s plezanjem oz. vsaj balvaniranjem. Zakaj meniš da je tako?
No, no. O množicah žensk, ki plezajo, si verjetno le sanjal, a? Sicer pa je res, da je po mojih izkušnjah v plezalni populaciji večji delež žensk kot pri nas. Pri nas običajno vidiš kako plezalci svoje novopečene ljubice nekoliko s prisilo uvajajo v plezanje, v Yosemitih pa se marsikatera deklica loti plezati ali balvanirati zato, da je v družbi postavnih plezalcev. Poleg tega pa dolina privlači plezalce in plezalke iz vsega sveta, zato tudi samostojna, odločna dekleta, ki odlično plezajo niso redkost.

Smeri, ki si jih v teh letih preplezal?
Več ali manj vse večraztežajne prosto plezljive smeri iz vodnika Supertopo, vključno z Rostrumom in Astromanom (no, pri slednjem sem zvisel v Harding slotu), pa še nekaj manj znanih, ki jih ni v omenjenem vodniku. Leta 2006 mi je v Yosemite uspelo zvabiti Tomota in takrat sva počistila z večino teh smeri. Od tehničnih smeri sem plezal edino Regular route v Half Domu. Nekaj smeri sem preplezal tudi izven same doline Yosemite, v Tuolumne meadows.

zlata naveza 2006 [singlepic id="263" w="160" h="120" mode="" float="left" ] Tuolumne Meadows

El Capitan in znamenita smer Nose,.. Pred kratkim so podrli lanski hitrostni rekord, kaj meniš o tem? Kako ocenjuješ to smer, je tako težka kot se piše?
El Capitan z znamenito smerjo The Nose. Težko bi rekel kakroli o težavnosti smeri, ker je nisem nikoli poskusil. Vsekakor velja za eno izmed najbolj znanih in obleganih smeri na svetu. V glavni plezalni sezoni je kakšnih 5 navez v smeri ob vsakem trenutku. Večina plezalcev, ki prvič obišče Yosemite, ima na spisku sveto trojico: Nos, Astroman, in Midnight Lightning, običajno pa se vrnejo domov z Nosom v žepu. Glede na to, koliko ljudi ga letno prepleza, domnevam da ni ravno takšna grozota, če hočeš le čezenj na vsak način. Prosto ali hitrostno plezanje pa je nekaj povsem drugega. Če se ne boste nikoli znašli na travniku pod El Capom in opazovali naveze, ki prepleza 1000m v manj kot treh urah, si poglejte film Am limit za boljšo predstavo. Sicer pa mislim, da bosta Juji Hirayama in Hans Florine hitrostni rekord še bistveno izboljšala.

Kaj pa projekti letos? Kar te poznam boš nekaj napadel… Kaj, če ni skrivnost?
Resnih projektov nimam, ker se odpravljam sam in bo marsikaj zaviselo od priložnostnih soplezalcev. Imam pa nekaj neporavnanih računov in neizpolnjenih želja:

  • Astroman (5.11c), Washington Column (s Hardingom imava neporavnan račun)
  • Separate reality (5.11d)
  • King Cobra (V8)
  • Midnight Lightning (V8)
  • Catchy Corner (5.11a), Cookie Cliff
  • The Enema (5.11b), Cookie Cliff
  • Bircheff-Williams (5.11b), Middle Cathedral Rock
  • The Mark of Art (5.10d), El Cap base
  • Manana (5.10d), Sentinel Creek
  • The Good Book (5.10d), The Folly
  • Chouinard-Herbert (5.11c), Sentinel Rock
  • West Face (5.11c), El Capitan
  • Beggar’s Buttress (5.11c), Lower Cathedral Rock
  • Keep the muscle, loose the fat (5.13b), Knobby wall

Hvala Marko za izčrpne odgovore in srečno v novi sezoni.

V branje vam ponujamo tudi

  1. pogovor z Lučko Franko – KONČNO POČITNICE Poletje je čas dopusta in počitnic, za dešovko Lučko so...
  2. Galerija slik s plezanja v Toskani Z Aninega prispevka o plezanju v Toskani je moč razbrati,...
  3. Zadnjič letos na DWS “Zadekani” v toplih oblačilih smo se zgodaj zjutraj odpravili do...
  4. Malorka – prvi vtisi Benetke, Barcelona in po 23 ur letenja, postopanja po letališčih,...
  5. Plezalsko srečanje Skdnj Sežana 2010 V soboto 28.8.2010 bo v plezališču Skdnj pri Sežani potekalo...

Leave a Reply

Get Adobe Flash playerPlugin by wpburn.com wordpress themes