Fantastična plezalna scena. Stene, ki jih lahko pri nas samo sanjaš. 
Relativno lahke smeri potekajo po previsih in strehah, vmes pa ogromni kapniki, kjer lahko neumorno počivaš. Bodisi da zatakneš koleno, se nasloniš s hrbtom ali bokom, možno je pa tudi da kapnike zajahaš ali pa tudi objemaš. Kot da bi plezal v Miški, ali v Osapski jami smeri do vrha, vendar večinoma zmernih težav. Poleg tega zaenkrat še nič kaj zlizana skala. Če pa ti previsi zatežijo, so še vedno na voljo vsi ostali tipi plezarije.
In kar naenkrat postaneš zelo »dober« plezalec, saj če si prej doma sajtal neko težavo, gre tu praviloma vsaj dva plusa več. Ou je! Ego zraste in svet je kar naenkrat lepši! Al pa ravno obratno.
Ker potem, ko se vrneš v kraje hrepenenja, ugotoviš da je forma še vedno ista oz. celo, da te je raj uspaval do te mere, da je povrh vsega še padla. Jao! Samo konec koncev je lahko zanimivo prav to, kako se soočiš s tem. Pravijo da takšne preizkušnje krepijo duha. Da se iz hudih preizkušenj lahko naučiš mnogo več kot pa iz samih uspehov. Zatorej živela inflacija! Mogoče bi morali za večji efekt v domačih plezališčih stremeti k zniževanju ocen, da bi bil šok še večji!:)
za DEŠ: Tomo
V branje vam ponujamo tudi
- Galerija slik s plezanja v Toskani Z Aninega prispevka o plezanju v Toskani je moč razbrati,...
- KALYMNOS – Plezalski dnevnik 17.4.2008 Poets Quando tramonta il sol 6a+ Alcman 6c Ibria...
- Malorka – Tiujana DWS Aklimatizacija za DWS je za nami. Tokrat se odpravimo na...
- Malorka – prvi vtisi Benetke, Barcelona in po 23 ur letenja, postopanja po letališčih,...
This entry was posted
on Thursday, May 1st, 2008 at 21:14 and is filed under Potepanja.
You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed.
You can leave a response, or trackback from your own site.
Loading ...
