DEŠ – društvo ekstremnih športov

Zagotovo se Vam je kdaj zastavilo vprašanje, kako je lahko nekdo lastnik več metrov visokega skalovja, ki ga je “stvarnik” namenil plezalcem. Kako je lahko nekdo lastnik ovalnih, oglatih skulptur, ki so se pred miljoni let odkotalile od “nekod”. Zopet; prav za plezalce.

Kako lahko nekdo, ki “ne razume potrebe” vijuganja v skalni vertikali, da,  prav v  tisti skali, lahko odloča kdo bo če bo, če sploh kdo bo. (malce besedne igre ) Gotovo so se in se še postavljajo takšna in drugačna vprašanja; mogoče pogrevamo že miljonkrat prežvečeno problematiko. Pa vendar.

Mogoče v razmislek nekaj primerov “lastništev”, v katerih se ” znajdemo” plezalci.;

- razdejanje na slovenskem balvanišču – Vitovlje (uničena kapelica, ki je (pre)stala na vrhu enega od blavanskih skulptur skoraj 100 let, če ne več. Lastniki in domačini vsaj potihem zvračajo krivdo na plezalce…

- Plezališče na Hvaru, kjer je potrebno plačati “uporabnino, pristopnino”. Trud vrtalca in stroške vrtanja plačujemo kot hrano za živali ob obisku živalskega vrta. Tako pač je…

- Omejen dostop v določene plezalne sektorje, zaradi bojazni pred prevelikim navalom… Nastajajo “SECRET SPOTI”; eni zaradi lastnikov, drugi zaradi varuhov narave, tretji zaradi zaprtega kroga ljudi,… Žal masa ljudi pušča za seboj nesprejemljive sledi ( beri smeti)…

- Plezalni potencial skalnih barier, ki zaradi prepovedi lastnika ostajajo “neizkoriščene”…

V preciznejšo pozicijo oz. jasnejšo strategijo Vas bo mogoče popeljal spodaj naveden članek (priporočamo):

“Approaching a private land owner can be a scary proposition. What if they say no?
What if they say yes, but with conditions? It is important to be patient and to think
about a long-term objective when you approach a land owner. You may not get the
result you want in the first meeting, but you have taken the first step to building a
relationship with that person…” BERI DALJE

Skratka pomembna je TAKTIKA.

Povzeto iz:

http://www.accessfund.org/atf/cf/%7B1F5726D5-6646-4050-AA6E-C275DF6CA8E3%7D/Climbing%20on%20Priv%20Land.pdf

Jernej in Rok bosta, v torek 9.marca ob 18:00 uri, z nami delila zgodbo, ki se je pisala ob osvajanju najvišjega vrha Patagonije – Fitz Roy.

Predavanje ne bo namenjeno zgolj alpinističnim navdušencem. Vsi popotniki, svetovni potepuhi,…  boste preko predavanja spoznali skrajni jug Južne Amerike, naravo in tamkajšnje nacionalne parke.

Vidimo se torej v torek 9. marca v prostorih knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici.

Patagonija:
(špansko Patagonia) je ozemlje na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine  in Čila. Več…

Fitz Roy (3375 m) :
se nahaja v bližini vasi  El Chaltén v južni Patagoniji na meji med Argentino in Čilom. Gora je znana tudi kot  Cerro Chaltén, Cerro Fitz Roy. Cerro v španščini pomeni gora, medte ko Chaltén v staroselščini pomeni “dimna gora”, zaradi oblakov, ki se kopičijo ob vrhu gore.

Prilagamo “rezultate” NLPja, ki se je odvijal 28. februarja 2010 . Za končno razvrstitev bo potrebno malček sortiranja

Prilagamo tudi foto galerijo. Štefan Wraber je ponovno dokazal, da je mojster fotografije. Hvala.

Sandi hvala tudi tebi za vse kar prilagamo

Tekmovalcev je mogoče res bilo 34 vendar udeležencev NLPja je bilo krepko več.

[Show as slideshow]

234 toliko je trenutno število alpinističnih smeri s podrobnimi opisi, skicami in opombami, ki so na voljo vsem na www.primorskestene.com.

Peter pravi, da se je komaj začelo. Smeri pa je že za konkretnega alpinista več kot dovolj. Poleg Petrovega arhiva in pomoči njegovih prijateljev je vedno več smeri prijavljenih preko spletnega obrazca, sodelovanje.

Res lepo je videti kako vsi prispevamo k ohranjanju in ustvarjanju alpinistične dediščine.

Foto: Blaž Grapar

V nedeljo 28.2.2010 se je v Ljubljani začela nova sezona NLP-ja. To je bilo sploh prvič, ko se je tekma nedeljske lige plezanja organizirala ravno na nedeljo, vse ostale so namreč bile ob sobotah, in ker je to prva tekma te lige v letu 2010 verjamem, da je to dobra popotnica tudi za vse ostale in ligo sploh.

Poleg že znane dobre volje, dobre družbe in dobrega plezanja, se je prve letošnje tekme udeležila večina slovenskih najboljših plezalcev s Klemnom Bečanom in Natalijo Gros na čelu. Z dvajetimi lažjimi in desetimi težjimi balvanskimi problemi smo se, nekateri bolj drugi manj uspešno, šest ur spopadali plezalci iz celotne slovenije.

Tudi DEŠ je bil dobro zastopan. Poleg veliko lažjih pa tudi nekaj težjih preplezanih problemov, smo spoznavali nove plezalke in plezalce ter kramljali s starimi prijatelji o nedavnih podvigih in hudih projektih, ki jih še imamo na raznih koncih sveta.

Za nas se je popoldan zaradi popolne izmučenosti in bolečin po celem telesu, dokaj zgodaj končal. Vsi ostali, predvsem finalisti nedeljske tekme, pa so plezanje podaljšali do poznih popoldanskih ur.

Za DEŠ: Šugo

[Show as slideshow]